Stalno predstavništvo RS pri Uradu ZN v Ženevi /Človekove pravice /

Človekove pravice

Varovanje in promocija človekovih pravic je eden od temeljnih segmentov zunanje politike Republike Slovenije. Občutljivost mednarodne skupnosti za problematiko človekovih pravic se je po koncu hladne vojne, še zlasti pa po enajstem septembru 2001 občutno povečala ter se začela hkrati tesneje povezovati z  varnostjo, družbenim in ekonomskim razvojem, z mednarodnim humanitarnim in kazenskem pravom (ustanovitev in delovanje obeh ad hoc tribunalov in Mednarodnega kazenskega sodišča) ter z medkulturnim dialogom.

Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), obenem pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje. Slovenija promocijo človekovih pravic izvaja tako v svoji nacionalni zunanji politiki, kot v okviru mednarodnih povezav, kot so Evropska unija (EU), Združeni narodi (OZN), Svet Evrope (SE) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Ključne prioritete Slovenije v nacionalni zunanji politiki na področju človekovih pravic ostajajo pravice otrok (zlasti problematika nasilja nad otroki in otrok v oboroženih spopadih), enakopravnost spolov, pravice narodnostnih in etničnih manjšin, odprava diskriminacije na podlagi istospolne usmerjenosti, izobraževanje za človekove pravice, pravice starejših in splošna odprava smrtne kazni povsod po svetu. 

Slovenija in Evropska unija: kot članica Evropske unije Slovenija sodeluje pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU, katere pomemben sestavni del je promocija in varstvo človekovih pravic. EU to svojo politiko izvaja na podlagi smernic EU, v dialogih in konzultacijah s tretjimi državami, z vpenjanjem človekovih pravic v ostale segmente zunanje politike in z aktivnostjo v mednarodnih forumih, predvsem Svetu OZN za človekove pravice in 3. odboru Generalne skupščine OZN.

Povezava na smernice EU o človekovih pravicah

Osrednje telo človekovih pravic v Združenih narodih je Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi. Svet je nastal iz prejšnje Komisije za človekove pravice. Ustanovila ga je Generalna skupščina Združenih narodov 3. aprila 2006 z resolucijo 60/251. Ima 47 držav članic, ki za tri letno članstvo kandidirajo na regionalni podlagi.

Svet za človekove pravice obravnava stanje človekovih pravic povsod po svetu, kjer je to kritično in so človekove pravice grobo teptane, država pa zavrača učinkovito sodelovanje z mehanizmi Sveta. Prav tako Svet preko neodvisnega in učinkovitega dela posebnih poročevalcev obravnava informacije o stanju in napredku uresničevanja človekovih pravic v različnih državah in na različnih področjih.

Slovenija je bila članica Sveta dvakrat, in sicer v letih 2007 - 2010 in 2016 - 2018. Tekom obeh članstev je zasedala tudi mesto v biroju. Od junija 2009 do junija 2010 je takratni stalni predstavnik veleposlanik Logar zasedal položaj podpredsednika, v letu 2018 pa je postal predsednik Sveta takratni veleposlanik Vojislav Šuc. 

Pričakujemo, da bodo mehanizmi, ki jih ima Svet OZN za človekove pravice na voljo za varstvo in promocijo človekovih pravic, učinkoviti pri njegovem pomembnem poslanstvu. Izpostaviti velja nov mehanizem, univerzalni periodični pregled, ki po enakih merilih obravnava položaj človekovih pravic v vseh državah članicah OZN. V okviru univerzalnega periodičnega pregleda je bila Slovenija obravnavana februarja 2010, za pregled pa bo ponovno na vrsti v letu 2014.

V okviru OZN Slovenija na področju človekovih pravic posebno pozornost namenja najbolj izpostavljenim družbenim skupinam, to je otrokom, ženskam, starejšim, invalidnim osebam in istospolno usmerjenim ter sodeluje pri pripravi ustreznih mednarodnih dokumentov s teh področij.

Slovenija posebno pozornost posveča tudi promociji izobraževanja za človekove pravice, ki je temelj za spoštovanje vseh človekovih pravic. Skupaj s šestimi drugimi državami iz različnih regij je v okviru Platforme za izobraževanje za človekove pravice vodila pobudo za sprejem Deklaracije OZN o izobraževanju za človekove pravice. Generalna skupščina OZN je omenjeno deklaracijo soglasno sprejela decembra 2011. Slovenija prav tako podpira izvajanje Svetovnega programa za izobraževanje za človekove pravice.

Slovenija je aktivno podpirala ustanovitev posebnega mehanizma v okviru Sveta OZN za človekove pravice za enakost žensk in moških v zakonodaji in praksi, do katere je prišlo septembra 2010. Ob 10. obletnici sprejema resolucije Varnostnega Sveta o ženskah, miru in varnosti, je Vlada RS 18. novembra 2010 sprejela Nacionalni akcijski načrt za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2010-2015.

Nadaljevali bomo s promocijo celostnega pristopa k problematiki človekovih pravic, ki človekove pravice ne obravnava izolirano, temveč jih tesno povezuje z razvojno in z varnostno politiko. To je tudi v skladu s konceptom človekove varnosti, ki ga RS udejanja v Mreži za človekovo varnost. Poleg tega želimo ustrezno pozornost namenjati krepitvi strpnosti in razumevanja med kulturami in religijami. Še naprej si bomo prizadevali za večjo promocijo mednarodnopravnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic, v tem okviru še zlasti Sveta OZN za človekove pravice ter Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih tribunalov za hude kršitve človekovih pravic po posameznih državah, pri čemer bo naše delovanje osredotočeno predvsem na sodelovanje obstoječih mehanizmov OZN pri izvajanju koncepta »Odgovornost zaščititi«.

Ob vsem tem je pomembno, da Slovenija tudi sama spoštuje sprejete mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, zato Ministrstvo za zunanje zadeve aktivno sodeluje pri pripravi nacionalnih poročil o njihovem izvajanju in si prizadeva za pristopanje naše države k novim instrumentom o človekovih pravicah.

Povezave na ključne mednarodne dokumente s področja človekovih pravic in poročila RS