Stalno predstavništvo RS pri Uradu ZN v Ženevi /Človekove pravice /

Človekove pravice

Varovanje in promocija človekovih pravic je eden od temeljnih segmentov zunanje politike Republike Slovenije. Občutljivost mednarodne skupnosti za problematiko človekovih pravic se je po koncu hladne vojne, še zlasti pa po enajstem septembru 2001 občutno povečala ter se začela hkrati tesneje povezovati z  varnostjo, družbenim in ekonomskim razvojem, z mednarodnim humanitarnim in kazenskem pravom (ustanovitev in delovanje obeh ad hoc tribunalov in Mednarodnega kazenskega sodišča) ter z medkulturnim dialogom. V tem smislu Slovenija vidi človekove pravice, poleg miru in varnosti ter razvoja, kot enega izmed treh enakovrednih stebrov OZN.

Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), obenem pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje. Slovenija promocijo človekovih pravic izvaja tako v svoji nacionalni zunanji politiki, kot v okviru mednarodnih povezav, kot so Evropska unija (EU), Združeni narodi (OZN), Svet Evrope (SE) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Ključne prioritete Slovenije v zunanji politiki na področju človekovih pravic ostajajo pravice otrok (zlasti problematika nasilja nad otroki in otrok v oboroženih spopadih), enakopravnost spolov, pravice  manjšin, odprava diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in identitete, pravice do zdravega okolja, izobraževanje za človekove pravice, pravice starejših in splošna odprava smrtne kazni povsod po svetu. 

Slovenija in Evropska unija: kot članica Evropske unije Slovenija sodeluje pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU, katere pomemben sestavni del je promocija in varstvo človekovih pravic. EU to svojo politiko izvaja na podlagi smernic EU, v dialogih in konzultacijah s tretjimi državami, z vpenjanjem človekovih pravic v ostale segmente zunanje politike in z aktivnostjo v mednarodnih forumih, predvsem Svetu OZN za človekove pravice in 3. odboru Generalne skupščine OZN. V tem smislu Slovenija precejšen del pozornosti namenja tudi povezovanju med vsem forumi, kjer se obravnava človekove pravice.

Več o EU in človekovih pravicah

Osrednje telo človekovih pravic v Združenih narodih je Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi. Svet je nastal iz prejšnje Komisije za človekove pravice. Ustanovila ga je Generalna skupščina Združenih narodov 3. aprila 2006 z resolucijo 60/251. Ima 47 držav članic, ki za tri letno članstvo kandidirajo na regionalni podlagi.

Svet za človekove pravice obravnava stanje človekovih pravic povsod po svetu, kjer je to kritično in so človekove pravice grobo kršene, država pa zavrača učinkovito sodelovanje z mehanizmi Sveta. Prav tako Svet preko neodvisnega in učinkovitega dela posebnih poročevalcev obravnava informacije o stanju in napredku uresničevanja človekovih pravic v različnih državah in na različnih področjih.

Slovenija je bila članica Sveta dvakrat, in sicer v letih 2007-2010 in 2016-2018. Tekom obeh članstev je zasedala tudi mesto v biroju. Od junija 2009 do junija 2010 je takratni stalni predstavnik veleposlanik Logar zasedal položaj podpredsednika, v letu 2018 pa je bil postal predsednik Sveta takratni veleposlanik Vojislav Šuc. Slovenija ponovno kandidira za novo članstvo v Svetu in sicer za obdobje 2026-2028.

Pričakujemo, da bodo mehanizmi, ki jih ima Svet OZN za človekove pravice na voljo za varstvo in promocijo človekovih pravic, učinkoviti pri njegovem pomembnem poslanstvu. Izpostaviti velja nov mehanizem, univerzalni periodični pregled, ki po enakih merilih obravnava položaj človekovih pravic v vseh državah članicah OZN. V okviru univerzalnega periodičnega pregleda je bila Slovenija obravnavana februarja 2010, novembra 2014 in novembra 2019.

V okviru OZN Slovenija na področju človekovih pravic posebno pozornost namenja najbolj izpostavljenim družbenim skupinam, to je otrokom, ženskam, starejšim, osebam z invalidnostmi in istospolno usmerjenim ter sodeluje pri pripravi ustreznih mednarodnih dokumentov s teh področij. Slovenija je članica skupin pobudnic o človekovih pravicah in okolju, pravicah pripadnikov manjšin ter Platforme za izobraževanje za človekove pravice. Prav tako smo člani več skupin prijateljev in so-predsedujemo Skupini prijateljev pravic starejših.

Nadaljevali bomo s promocijo celostnega pristopa k problematiki človekovih pravic, ki človekove pravice ne obravnava izolirano, temveč jih tesno povezuje z razvojno in z varnostno politiko, kar je tudi v skladu s konceptom človekove varnosti. Poleg tega želimo ustrezno pozornost namenjati krepitvi strpnosti in razumevanja med kulturami in religijami. Še naprej si bomo prizadevali za večjo promocijo mednarodnopravnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic, v tem okviru še zlasti Sveta OZN za človekove pravice ter Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih tribunalov za hude kršitve človekovih pravic po posameznih državah, pri čemer bo naše delovanje osredotočeno predvsem na sodelovanje obstoječih mehanizmov OZN pri izvajanju koncepta »Odgovornost zaščititi«.

Ob vsem tem je pomembno, da Slovenija tudi sama spoštuje sprejete mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, zato Ministrstvo za zunanje zadeve aktivno sodeluje pri pripravi nacionalnih poročil o njihovem izvajanju in si prizadeva za pristopanje naše države k novim instrumentom o človekovih pravicah.

Več o človekovih pravicah v slovenski zunanji politiki